S.H.I.V.A. in nature

S sodelovanjem vseh partnerskih šol je nastal skupni mednarodni slovarček.

Lahko ga prelistate TUKAJ.

Ob koncu projekta smo s partnerji izdali skupni časopis.

Naše partnerje smo virtualno popeljali v biosferno območje Julijske Alpe.

Kako je potekala, si lahko ogledate: TUKAJ

Ob 30. obletnici samostojne države Slovenije smo partnerjem pripravili predstavitev naše države.

Z učenci smo odšli na sprehod v gozd, s seboj smo peljali prijatelje iz Španije, seveda samo virtualno. S pomočjo računalniške tehnologije smo se skupaj učili o naravi, rastlinah, drevesih,..

Skupaj smo preživeli čudovit dan.

Raziskovanje živali in njihovih življenjskih prostorov je eno najzanimivejših področji, ki se mu nihče ne more upreti. Vsak lahko našteje nekaj živali, ki jih ima najraje, pozna njihove lastnosti, najljubšo hrano in značilnosti habitata. Lahko je le ena žival, lahko pa jih je na stotine, ki prebudijo zanimanje v mladih raziskovalcih.

V podružnični šoli Breginj smo raziskovali in ustvarjali na temo ribe. V tehniki origami smo izdelali ribe in jih s tempera barvami okrasili. Okrasitev je potekala zunaj, da smo na svežem zraku in v objemu narave črpali nove energije. Na podlago iz plastične vrečke smo nakapljali nekaj tempera barve in jo poškropili z vodo. Naš drugi pripomoček je bila plastična folija, ki se jo uporablja za zavijanje lomljivih predmetov v pošiljkah. Tisto, ki jo lahko pokaš, so takoj ugotovili učenci. Pa smo folijo odtisnili najprej v tempero barvo, jo nato dvignili in vmes med obe plasti položili še našo origami ribo. Izdelki so unikatno pobarvani, odtenki neponovljivi, z vzorci, ki spominjajo na luske rib. Izdelke smo razobesili v naši avli.  

Naša naslednja žival je žaba. Le zakaj pa? Žaba je tista dvoživka, ki jo slišimo lahko že od daleč, in če se približamo potihoma, jo lahko – z malo raziskovanja – tudi ugledamo. Najverjetneje pa je žaba zanimiva tudi zato, ker jo lahko preprosto izdelamo. Kar iz toaletnega tulca. Skozi žabja usta namestimo vrvico, na kateri je pripeta mušica. S to preprosto igračo, ki jo otroci kar sami izdelajo, si krajšajo čas. Le kdo bo ujel največkrat muho? In štetje se lahko začne.

Zanimanje za živali in njihov življenjski prostor se pri učencih nižje stopnje ne začne z dolgimi besedili, natančnimi opisi in razlagami. Zdi se, da je pot mladih raziskovalcev predvsem posuta s spontanim raziskovanjem. Odkrivanjem sveta okoli sebe. Če pa na tem raziskovanju odkrijejo še kakšno zanimivo dejstvo, potem se zanimanje še okrepi. Ustvarjanje rib in žab je bilo prepleteno z zanimanjem, ustvarjalnim navdihom in sproščenostjo. Naj bo takšna tudi njihova nadaljnja pot v svet raziskovanja in znanosti.

Zapisala: Andreja Štrukelj, PŠ Breginj

Učenci 3. A razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje, radi preživijo uro, ki je namenjena sprostitvenim dejavnostim, v prijetnem kotičku blizu kobariškega “placa” – pri Mrzlem studencu. Tam se radi prepustijo mirnemu ozračju in lepotam narave. Pred kakšnim mesecem dni pa jih je tam vendarle nekaj zmotilo – kupi smeti. Zato so se odločili, da ob prihodnjem obisku s seboj vzamejo rokavice in vrečke za smeti. Napolnili so kar tri vreče odpadkov. Občutek ob dobro opravljenem delu je bil prijeten, zato je bila nadaljnja igra v bolj čistem okolju še toliko bolj zabavna in razigrana.

Na osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid smo si zadali, da bomo s pomočjo Erasmus + projekta razširili spekter naših znanj v tujini. Sama sem posegla po nadgradnji znanja čuječnosti, ki ga sedaj s pridom uporabljam pri urah angleščine ter v podaljšanem bivanju.

S sodelavko Auroro Calvet sva po mojem izobraževanju sklenili, da bova del pridobljenih modrosti delili z učenci podaljšanega bivanja. V mesecu maju in juniju sva ob petkih imeli različne dejavnosti, s katerimi sva učencem podarjali koščke narave, miru, novo odkritih občutenj sebe, drugih in še več bi se lahko našlo.

Iz šole smo se po navadi podali do bližnjih travnikov, do gozda, najlepši pa se nama je zdel kotiček pri staroverskem vodnjaku, ki se nahaja prav zraven središča Kobarida. Ne glede na to, da naš kraj ni največji, se še vseeno čuti, da skozi center prehaja kar nekaj prometa, utrip ljudi pa kraju zagotovo doda svoj pečat. Podatek, da je ta vodnjak oddaljen samo za lučaj od glavnega trga je pomemben element zgodbe zato, ker smo ves okoliški šum z lahkoto odmislili takoj, ko smo zagledali vodo, travo, kamenčke po poti.

Pri tej dejavnosti so si učenci poiskali svoj prostor, se sprostili, nastavili lička soncu in se nadihali svežega zraku. Po vodeni umiritvi sva učence povabili, naj se v tišini sprehodijo po travi, kamenčkih in naj poskusijo občutiti, kakšna je podlaga, po kateri se sprehajajo. Seveda tega niso mogli v celoti narediti, saj so bili vsi še vedno obuti v športne copate, sandale. Po najinem zgledu, so si obuvala sezuli ter se čisto počasi sprehodili po površini, ki nas je obdajala. Lahko sva izvedli senzorično pot, saj smo tam našli velike gladke kamne, manjše bolj ostre kamne, travo, zemljo, pesek, lesene količke ob poti, sekance … vsaka podlaga nam je nudila svojo izkušnjo.

Učence sva povabili, naj svoje izkušnje delijo z ostalimi in ugotovili smo, da vsak ne samo misli drugače, ampak tudi občuti drugače. Vsem pa je bilo skupno to, da so nam bile tovrstne aktivnosti zelo všeč in smo jih z veseljem delali ter se veselili naslednjega petka, ko je bil nov izziv pred nami.

Pri predmetu spoznavanje okolja smo v 3. razredu na travnikih spoznavali in raziskovali različne trave in cvetlice. Nabrali smo raznovrstne trave, jih povezali in iz njih izdelali čopiče. Nato smo s tempera barvami preizkušali kako naravni čopiči puščajo sledi. Nekateri učenci so bili navdušeni, drugi pa malo razočarani, ker so pričakovali drugačne sledi. Nazadnje so vsi uspeli naslikati cvetoče drevo. Na koncu smo se vsi strinjali, da je potrebno naravo izkusiti in doživeti.

Irena Stergar

Učenci 1. A razreda so si izmislili pravljico o Krtku, ki je mimogrede razredna maskota. Pravljico so sami tudi ilustrirali in posneli zvočni zapis. Knjigo si lahko preberete TUKAJ.